|
O prisotnosti človeka pričajo najdišča nad zalivom Polje iz srednje kamene dobe. Najstarejšo znano civilizacijo, staro okoli 4000 let (bronasta doba), je razvilo ilirsko pleme Histri, ki so bili znani po gradnji utrjenih naselij (gradišč in okopov). Do sedaj so odkrili dve (Crveno brdo v Monlcrosso in Gradina). Še eno gradišče se nahaja na otoku Ceja. Mnoga histrijska gradišča kakor tudi njihovo versko in politično središče Nezakcij (Vizače), so porušili Rimljani leta 177 pnn.št.
Razen večjih mest, so Rimljani gradili dobro organizirane gospodarske domačije (Villac nisticae) tudi na premanturskem polotoku. Iz enega takega območja je nastala vas Ronzi, ki so jo v srednjem veku uničili Uskoki.
V pisanih zgodovinskih virih je razvoj Premanture vezan na zgodovino Beneškega obdobja in čas naseljevanja Istre v 16. in 17. stoletju. Leta 1585 je istrski upravitelj Oiacomo Renier s posebnim odlokom dovolil naselitev osmim zadarskim družinam. Na dodeljeni zemlji so razvijali kmetijstvo, živinorejo in gozdarstvo. V kasnejših migracijah so ta prostor naselili prebivalci iz krajev vzhodiio od črte Sinj-Skradin-Knin. Leta 1741 je imela vas Premantura 578 prebivalcev. Meslo Pula pa 700, toda leta 1846 je Premantura s 734 prebivalci skoraj dohitela Pulo v poseljenosti.
Novejša zgodovina tega področja je povezana s skupnimi evropskimi političnimi dogodki in spremembami v 19. in 20. stotetju: padec Beneške republike, Avstro-Ogrska dominacija (leta 1848 je prišlo do vstaje brezpravnih in siromašnih kmetov, ki je bila z ultimatom Avstro-Ogrske mornarice zatrla).
Obenem je bilo to tudi obdobje izvajanja brezobzirne denacionalizacijc hrvaškega prebivalstva s strani italijanskih ali avstrijskih imperialističnih teženj.
Stabilnejši družbeni odnosí so prinesli viden napredek temu kraju, ki je najprej temeljil na razvoju turizma kot primarni gospodarski veji.
|
